LAS Krasa in Brkinov je v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom, v okviru projekta sodelovanja »Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem« (v nadaljevanju: MaB), organiziral dve strokovni ekskurziji in ogleda dobrih praks.
V četrtek, 27. 05. 2021, smo se podali v Biosferno območje Julijske Alpe, v četrtek, 3. 6. 2021, pa še na dvodnevno ekskurzijo v Biosferno območje Mura. Ekskurzije so se udeležili udeleženci z območja obeh LAS, ki delujeta na ozemlju Biosfernega območja Kras in porečje reke Reke. V projektu MaB so se namreč povezala vsa štiri biosferna območja v Sloveniji. Poleg že zgoraj naštetih še biosferno območje Obsotelje in Kozjansko.
BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKE ALPE
V četrtek, 27. 05. 2021, smo obisk Biosfernega območja Julijske Alpe pričeli v Stari Fužini, v Informacijskem centru Bohinjka. Ogledali smo si njihovo stalno razstavo »Jezero« ter tako izvedeli veliko o Bohinjskem jezeru in njegovi okolici. Poleg tega so nam predstavili tudi aktivnosti, ki so jih izvajali v okviru projekta MaB. Ena takih je bila izdelava predstavitvenega filma Biosfernih območij Slovenije, ki vključuje predstavitev vseh štirih biosfernih območij Slovenije in si ga lahko ogledate tukaj.
Iz informacijskega centra smo se sprehodili do Ribčevega Laza, kjer smo si od zunaj ogledali cerkev Sv. Janeza Krstnika in se preko mostu podali še do spomenika štirim srčnim možem, ki so bili prvi pristopniki na Triglav. Ekskurzijo smo nadaljevali z enosmerno vožnjo s turistično ladjico po Bohinjskem jezeru do Ukanca ter uživali v lepotah jezera in njegove okolice. Po pristanku smo se peš odpravili do pokopališča iz 1. svetovne vojne in se z nihalko povzpeli na Vogel, kjer nas je pričakalo kosilo. Poleg sonca in čudovitega razgleda, nas je na Voglu pričakal tudi sneg.
Popoldanski del ekskurzije se je nadaljeval z obiskom vasi Studor, ki je znana po gruči kozolcev toplarjev in muzeju bivalne kulture – Oplenove hiše, ki smo si jo ogledali tudi od znotraj. Le-ta nas je navdušila s svojo bogato vsebino.
Ekskurzijo smo zaključili z ogledom turistične kmetije Gartner. Prikazali so nam izdelavo sira po stari planšarski tradiciji ter nas pogostili s svojimi siri in mesninami. Na kmetiji se je pridružil tudi »mojster«, ki je prikazal, kako se izdelujejo Gorjuške fajfe – kadilske pipe značilne za ta odročni del Bohinja.
Ekskurzijo smo zaključili navdušeni in v pričakovanju naslednje ekskurzije v Biosferno območje Mura. Sledila je še zahvala šoferju Sandiju, ki nas je varno pripeljal domov, ter vodiču Andreju Bandlju, ki nam je povedal marsikaj zanimivega in poučnega.
BIOSFERNO OBMOČJE MURA
V četrtek, 3. 6. 2021, smo se podali na drugi konec Slovenije, v Prekmurje in Prlekijo. Čakala nas je dvodnevna strokovna ekskurzija po Biosfernem območju Mura, ki je bilo razglašeno leta 2018. Veliko je 700 km2 in je edino na svetu, ki se nahaja v 5 državah (Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški in Srbiji). Posadka vodiča in šoferja je bila ista kot v Biosferno območje Julijske Alpe.
Ekskurzijo smo pričeli v Zgornjem Konjišču, Občina Apače, z obiskom kompleksa ribolovnih gramoznic in ribiške družine. Njihov predstavnik nam je pripravil predstavitev razvoja in delovanja ribiške družine, ogledali pa smo si tudi Očeta panonskih hrastov. Gre za nekoč zelo mogočno drevo (hrast), ki se je zrušilo v Muro. Podatki kažejo, da je bilo drevo ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let. Da je drevo res mogočno, pričajo podatki, ki pravijo, da je imel hrast ob zrušitvi v vodo debelino okrog 150 cm in višino okrog 30m.
Pot smo nadaljevali v Gornjo Radgono, kjer smo se povzpeli po pobočju grajskega griča do mogočnega radgonskega gradu in si ogledali njegovo čudovito okolico. Od tam nas je pot vodila v klet Radgonske gorice na predstavitev same kleti in postopka izdelave penin. Ogled smo zaključili ob degustaciji kozarca vina in penine ter se odpravili na kosilo.
Po kosilu je sledil ogled prireditvenega prostora ob reki Muri v Krogu, kjer smo se vkrcali v čolne in se po Muri spustili do Ižakovcev – otoka ljubezni. Gre za naravni otok, ki ga je ob svojem koritu ustvarila reka Mura in so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. Tu smo si ogledali Bűjraški muzej in krajši film s predstavitvijo njihovega življenja, na kar je sledila še bujraška malica. Na žerjavici smo si popekli kruh na palčkah in ga namazali z zaseko ter posuli s česnom. Na koncu smo jed poplaknili še z »ljubezenskim napojem.« Po okrepitvi z bujraško malico smo si ogledali še plavajoči mlin na Muri ter se z brodom zapeljali čez reko.
Iz Ižakovcev nas je avtobus prepeljal do Term Banovci, kjer smo se namestili po sobah in odšli na večerjo. Po večerji je sledila delavnica na temo povezovanja ponudnikov biosfernih območij, kjer smo poleg predstavniku LAS Krasa in Brkinov ter LAS med Snežnikom in Nanosom prisluhnili še direktorju Prleške razvojne agencije (vodilni partner LAS Prlekija), ki je predstavil njihovo delovanje in projekte. Predstavil je primere dobrih praks.
**************************************************************************************************************************
Drugi dan se je po zajtrku pričel z vožnjo do Veržeja in ogleda rokodelskega centra. Ogledali smo si rokodelsko in etnološko razstavo, prikazali pa so nam tudi postopek oblikovanja gline in izdelave manjše lončene posode. Iz Veržeja nas je pot vodila do Male Polane in zadruge Pomelaj – zadruge za delovno opolnomočenje invalidov in drugih ranljivih skupin iz Prekmurja. Seznanili so nas z domačo obrtjo in dejavnostmi na podeželju v preteklosti ter njihovo vpetostjo v današnji čas ter nas pogostili z domačimi izdelki, ki jih sami izdelujejo (pecivo, slane palčke, pražena bučna semena, marmelada).
Iz Male Polane smo se zapeljali do Razkrižja, kjer nas je ob Ivanovem izviru pričakal župan s krajšo predstavitvijo ter prikazom ljudskih verovanj in pokušino razkriške pogačice. Po ogledu Ivanovega izvira je sledil ogled prazgodovinske naselbine s prikazom njihovega življenja izpred 5500 let.
Po kosilu je sledila še vožnja do Velike Polane, ki ima največ gnezdišč bele štorklje v Sloveniji, in ogled Parka Dežele štorkelj, kjer pa štorkelj žal nismo videli. Podali smo se še v Malo Polano, na ogled Copekovega mlina, ki je edini ohranjeni mlin na potoku Črncu in je zaščiten kot zgodovinski spomenik.
Strokovno ekskurzijo smo zaključili v Lendavi, z ogledom stolpa Vinarium (najvišji razgledni stolp v Sloveniji), od koder smo se odpeljali proti domu.
Po odzivu udeležencev ekskurzije in njihovem vidnem navdušenju verjamemo, da je bil cilj strokovne ekskurzije dosežen. Na ekskurziji smo si namreč ogledali številne projekte, ki se izvajajo v okviru projektov LAS, kar je bil tudi naš glavni namen – ogled dobrih praks.
Projekt se izvaja v okviru Podukrepa 19.3 (Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine) in je sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
