Okrogla miza je potekala v sredo, 26. 10. 2022 med 17.00 in 18.40 v Mali sejni dvorani Občine Sežana. Organiziral jo je LAS Krasa in Brkinov na pobudo člana Skupščine LAS, g. Dušana Luina ter Razvojnega društva Pliska.
Okroglo mizo je moderiral Uroš Simčič, ki je v začetku umestil dogajanje na Krasu v 1. svetovni vojni in po njej ter orisal pomembnost memorialnega turizma kot veje turizma kot gospodarske panoge. Izpostavil je še že obstoječe povezovanje s Fundacijo Pot miru Od Alp do Jadrana, Parkom vojaške zgodovine v Pivki ter vojaškega muzeja Tabor Lokev, ki so ključni akterji, povezani z dediščino vojne na območju zahodne Slovenije.
Cilj okrogle mize je bila razprava deležnikov družbeno-ekonomskega življenja o razvojnih priložnostih obnove kulturne dediščine 1. svetovne vojne, tudi na primeru ponovne vzpostavitve vojaške kapele Feldspitala 808 pri Kosoveljah ter možnih turistično-razvojnih učinkih.
Na okrogli mizi so sodelovali:
- dr. Uroš Grilc, direktor Zavoda Škrateljc, zavoda za kulturo, izobraževanje in šport;
- Aleš Vodičar, direktor Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov d.o.o.;
- Metod Šuligoj, izredni profesor na Fakulteti za turistične študije Portorož – TURISTICA, Univerza na Primorskem (spletno);
- Srečko Rože, interpretator kulturne dediščine in lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev;
- Jernej Bortolato, lokalni podjetnik kamnosek ter član Razvojnega društva Pliska;
- Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Slovenija.
V nadaljevanju izpostavljamo povzetke glavnih iztočnic sodelujočih ter ob koncu povzetke misli udeležencev.
Aleš Vodičar, direktor Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov d.o.o. je osvetlil turistični vidik potencialne obnove vojaške kapele pri Kosoveljah za destinacijo Kras in Brkini. Pobuda za obnovo je prišla »od spodaj navzgor«, kar je dober temelj. Podal je primerjavo fizične obnove, ki bi bila okvirno 42.000 – 45.000 € (z DDV), z elementi digitalizacije (izdelava 3D modela glede na poznane elemente), pri čemer bi bila zaobjeta tudi okolica kapele (bolnišnična in vojaška infrastruktura), glede na ponudbo bi ta okvirno stala 27.000 € (z DDV). Digitalizacija se v že izvedenih projektih ni izkazala kot upravičena sama po sebi, je pa izhodišče, osnova za spletno oglaševanje.
Z razvojnega vidika bi bila najboljša kombinacija obojega – fizična obnova omogoča občutenje dediščine z vsemi čutili, digitalizacija fizične obnove ne more nadomestiti, gre pa za pomemben element z vidika promocije. Prednosti obnovljene kulturne dediščine vidi predvsem v nadgradnje že obstoječe Pliskine poti za večji obisk, možnost izvedbe dogodkov v povezavi z dediščino 1. svetovne vojne preko povezav s Fundacijo Poti miru. Fundacija že ima širšo prepoznavnost, vzpostavljene kanale promocije ter trženja in izvaja izobraževalne programe. Prepoznava tudi možnost navezave na nastajajoči čezmejni Geopark Kras Carso, kjer se povezujejo geološka, naravna in kulturna dediščina.
Jernej Bortolato, lokalni podjetnik kamnosek ter član Razvojnega društva Pliska je osvetlil podjetniški in lokalni vpliv potencialne investicije. Investicija v nastanitvene kapacitete (hostel ) v Pliskovici se je izkazala kot velika pobuda za krepitev nastanitvenih kapacitet. Investicija v vojaško kapelo je s finančnega vidika previsoka le za nadgradnjo Pliskine poti. Potrebno je povezovanje Občine, ministrstev in lokalnega gospodarstva, saj prepoznava možnost zbliževanja narodov, ki so bili prisotni na tem območju v času 1. sv. vojne. Domačini si želijo fizične obnove, se pa za občutenje prostora v času, ko je kapela dejansko stala, strinja tudi z digitalizacijo in umestitvijo okolice. Le tako lahko gre za poglobljeno doživetje obiskovalcev. Vas Kosovelje se je prebudilo in ima kot lokalna skupnost velik potencial. Povečan obisk bi vzpodbudil razvoj tudi drugih dejavnosti (pridelava pridelkov, izdelkov, spominkov ipd.). Obnovljena vojaška kapela je le magnet za prepoznavnost Kosovelj, Krasa in širše. Ruska kapelica je sinonim za vzpostavljanje odnosov, graditev upanja. Graditi je potrebno na kulturi zbliževanja, povezovanja celotnega (čezmejnega) Krasa kar naj bo rdeča nit obnove vojaške kapele.
H konkretni obnovi pa je smiselno povabiti in vključiti širši krog ljudi – lokalne obrtnike, študente Visoke šole za oblikovanje kamna z namenom širjenja znanja in zavesti o pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine.
Srečko Rože, interpretator kulturne dediščine in lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev je priložnosti osvetlil z vidika klasičnih pristopov k obnovi kulturne dediščine. Iz lastnih izkušenj ve, da je potrebno sodelovati z najširšim krogom deležnikov (izobraževalne, kulturne, verske, glasbene itd. ustanove). Izrazil je skeptičnost do digitalizacije kot take, potrebno je upoštevati materiale in tehnične vidike. Absolutno je potrebno pri ohranjanju kulturne dediščine vključiti skupnost. Tematika 1. svetovne vojne je resda magnet za del obiskovalcev, ne more pa se upravljanja objekta prepustiti lokalnemu društvu, saj so društva podvržena spremembam v delovanju (število aktivnih članov ipd.). Prav tako je pri potencialni obnovi potrebno upoštevati naravne značilnosti območja, kjer bo kapela stala (burja, vlaga, zrak), kar je potrebno vzeti v zakup tudi pri vzdrževanju. Tematika 1. svetovne vojne je zanimiva z npr. vidika branja uniform iz vizualnih materialov (fotografij), morebitna obdelava 3D je možna tudi za orodje in orožje, ki so ga v tistem času uporabljali in ga ima tudi v lasti. V vsakem primeru je v centru zanimanja zgodba človeka, kraja. Delo brez ljudi na terenu, zapisov zgodb ni mogoče. Kapela bi lahko postala center za vse narode srednje Evrope, ki so v bili prisotni na območju kapele. Skupno 19 narodnosti je bilo vključenih v 1. sv. vojni, danes jih ima večina svojo državo. Poleg tega obstajajo še drugi kulturni spomeniki, ki so potrebni obnove in vzdrževanja in se jih ne sme pozabiti.
Torej – najprej tehnična izvedba, potem pa tudi digitalizacija in jasen dogovor o vzdrževanju in upravljanju.
Metod Šuligoj, izredni profesor na Fakulteti za turistične študije Portorož – TURISTICA, Univerza na Primorskem je podal vpogled iz širšega turističnega vidika. Doprinos kulturne dediščine turizmu še posebej prinaša koristi (ekonomske koristi, razvoj lokalne obrti) podeželskemu okolju, pri čemer je memorialna dediščina specifična, saj so to točke posebnega pomena, imajo pietetni značaj (trpljenje, umiranje). Zato je problematično povezovanje z ekonomsko dejavnostjo. Izpostaviti je potrebno pomembna dejstva (vključene znane osebnosti ali številke), sicer taki objekti ne dosežejo širše prepoznavnosti in učinka. Sploh ker je dediščina 1. sv. vojne v neposredni bližini zelo bogata (1. kategorija spomenikov – Posočje, Vršič). Gre za dediščino lokalnega pomena, želi pa se združevanje z mednarodnim pomenom. Zaradi pietetne značilnosti druge vrste dogodki ne spadajo na to območje, ker lahko prinaša negativne konotacije in si tega ne želimo. Možnosti so omejene, zato je potrebno povezovanje – s Potjo miru, Pliskino učno potjo in še kaj bo potrebno dodati, da vojaška kapela sploh pride do izraza.
Pri memorialnih objektih se ne zaračunava vstopnine (z izjemo npr. vodenja, interpretacije), zato so za upravljanje potrebna javna sredstva ali koncesija. Možnost povezovanja vidi s šolami, društvi, veteranskimi organizacijami. Rekonstrukcija bo vedno v senci glavnih objektov 1. kategorije (npr. kapelica na Javorci, kostnica v Kobaridu, Ruska kapelica), zato je potrebno identificirati razlikovanje (in ne tekmovanje) od njih. Problem je tudi vzdrževanje (po koncu sofinanciranja investicij, pohodnih in kolesarskih poti nihče ne obnavlja, vzdržuje) in je potrebno zagotoviti sofinanciranje na dolgi rok. Neurejena kulturna dediščina zagotovo ni cilj lokalne skupnosti, kar je absolutno pohvalno. Možnosti vidi v interpretacijskemu centru z digitalnimi rešitvami, torej kombinacija pogleda v živo, na mestu samem, v kombinaciji s simulacijo in interpretacijo dogajanja v realnem času (medicinsko, vojaško osebje ipd.) s pomočjo 3D tehnologije. Ta del se lahko zaračuna (ne le film, ampak tudi interpretacija, živa predstavitev), kar (po njegovem poznavanju) v Posočju še ne ostaja.
dr. Uroš Grilc, direktor Zavoda Škrateljc, zavoda za kulturo, izobraževanje in šport je osvetlil doživljajski, kreativni, alternativni vidik razvoja. Pri obravnavani obnovi ne gre za turistično eksploatacijo. Gre za memorialno dediščino, nujno je povezovanje z lokalno skupnostjo. Gre za prostor, ki je pomemben za najožje lokalno okolje, ima posebno vlogo v zgodovinskem spominu in ogromen intelektualen in zgodovinski kapital. Ne gre za ogromen investicijski objekt, sredstva se lahko pridobi na razpisih. Z vidika namembnosti programa se je potrebno osredotočiti na to, da gre za točko povezovanja lokalnega okolja. Trenutno (post covidno obdobje) so take pobude, ki gradijo skupnost, zelo pomembne. Ko skupnost razmisli kaj želi doseči, je to osnova in izhodišče. Tak objekt je lahko namenjen izobraževalnim in turističnim programom. Kjer gre za možnost je potrebno povezovanje s Potjo miru, Parkom vojaške zgodovine v Pivki in kako objekt in program konceptualno osmisliti v navezavi z omenjenimi akterji. Digitalno oživljanje zgodovine je trend, obiskovalci pa tega ne sprejemajo kot bi si želeli načrtovalci teh programov. Turizem za mlade je zelo zanemarjen, predvsem za take mlade, ki iščejo posebne zgodbe, nabite s čustvi in jih take zgodbe tudi nagovorijo. Mladi so zelo zahtevni za nagovarjanje. Turizem je še vedno doživetje, zgodba, izkušnja na kraju, iz prve roke. Najboljša je kombinacija obojega. Ključni element je povezovanje, ne le v turizmu. Pred investicijo je potrebno odgovoriti kakšen bo namen objekta in kdo ga bo upravljal.
Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame (PŠJ), Slovenija je investicijo osvetlil z vidika povezovanja varovanja naravne in kulturne dediščine. Pri obnovi naravne in kulturne dediščine je birokratski vidik še najmanjši zalogaj, če se jasno ve kaj je namen in cilj investicije. Pomembno je kako si domačini zamislijo celoten projekt obnove. Pomembna je vključitev v zgodbo, življenje, povezovanje. Bistveno vidi povezovanje z ostalo dediščino Soške fronte. Tudi PŠJ je odprt za podporo pri zasnovi, gradnji in izvedbi projekta iz izkušenj z obnovo kulturne dediščine.
Dušan Luin, pobudnik posveta in član RD Pliska ter drugi vaščani Kosovelj so opredelil vidik krajanov, domačinov. Gre za najbolj odmeven projekt krajanov Kosovelj, vesel je oživitve razprave o umeščanju kulturne dediščine v vsakdan, odpirajo se vidiki kako dediščino materializirati. Gre za simbol povezovanja na širšem območju (s Fundacijo Poti miru). Vaščani si želijo fizične obnove, ki lahko simbolno ponovno povezuje narode, ki so se v 1. sv. vojni vojskovali na tem območju. Ne gre le za neposredni turizem, temveč tudi povezovanje s podobnimi institucijami (kulturne, družbene, turistične, poslovne povezave). Znane so že podrobnosti o tehničnem, arhitekturnem vidiku ter lastništvo parcele prehaja na Občino Sežana. Kapela je toliko pomembna, da bo Park vojaške zgodovine financiral izdelavo makete in raziskave v arhivih na Dunaju za več podrobnosti Feldspitala 808. Interes za obnovo so izkazale ambasade malteškega viteškega reda ter srednjeevropskih narodov.
Kapela je edinstvena v tem prostoru, ni bila začasna, saj je razvidno, da je bila narejena po načrtih. Namenjena je bila duhovni oskrbi vojakov in osebja. Potreben je pietetni pristop, najprej fizična obnova potem digitalizacija. Brez jasne vizije ničesar ni (primer Parka vojaške zgodovine v Pivki).
Če strnemo so glavne iztočnice okrogle mize:
- SODELOVANJE in POVEZOVANJE,
- JASNO DOREČENE ODGOVORNOSTI ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ter
- VKLJUČEVANJE LOKALNE SKUPNOSTI V VSE FAZE.
Zapisala: Jerneja Modic, LAS Krasa in Brkinov
